Leskovac, Mladen - STARIJA SRPSKA POEZIJA
Az starec smireni Teofan sije, Rab božij grešni Vo kratcje žitije Moje zdje pišu Na mramornem kameni, Odavaja Bogu dušu, Telo že zemlji. — Prostite mja vsi, O čelovjeci! Prostite mja, ljubezni Vsi moji potomci!