Leskovac, Mladen - STARIJA SRPSKA POEZIJA
Ot velika straha morovija jazvi Domi ostaviša, v goru pobjegoša, spasti eja hotjašče. No i tamo njekih ne viždu spasenih, Nazad si prihodjat, tamo umirajut gorkiju
Plačušči plakah eja Po veja din i nošči, Pregorcje terzah eja Lišena pomošči; Druzi ostaviša, Vsi mnje vrazi biša. Sama ostah v žalost.
Moji vsi proroci Slavu vozljubiša, Mene so otroci V pljeni ostaviša: Dom opšči prezrjevše, Voznenavidjevše, O sebje pekut eja.